Dompfarrei Vaduz
SLOVENŠČINA
Katedrala Sv. Florina, Vaduz
Zgodovina katedrale
Vse od srednjega veka je v Vaduzu stala kapela, posvečena svetemu Florinu, za katero je od okoli leta 1250 dalje skrbel duhovnik iz sosednje župnije Schaan. Ko je kapela, ki je danes ni več, postala premajhna in začela propadati, je lihtenštajnski knez Johann II “Dobri” leta 1873 dal zgraditi župnijsko cerkev svetega Florina v Vaduzu. Tako je Vaduz 5. oktobra 1873 postal samostojna župnija. Leta 1997 je cerkev postala katedrala novoustanovljene nadškofije Vaduz, ki jo je vodil nadškof Wolfgang Haas. Neogotska stavba, ki sta jo financirala lihtenštajnski knez in občina Vaduz, je bila zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta nemškega rodu Friedricha von Schmidta, gradnjo pa je vodil Ignaz Bankó, prav tako dunajski arhitekt. Zasluge za današnjo podobo katedrale gredo redovniku Ludwigu Schnürigerju, ki je med letoma 1965 in 1968 vodil celovito prenovo notranjosti cerkve.
Bogoslužja v katedrali
Nedelja in prazniki: 8.00 Sveta maša
9.30 Slavnostna maša
17.00 Večernice
Ponedeljek: 18.30 Sveta spoved in molitev
rožnega venca
19.00 Sveta maša
Sreda: 18.30 Sveta spoved
19.00 Sveta maša
Četrtek: 18.30 Molitev rožnega venca
Petek: 18.00 Evharistično češčenje
19.00 Sveta maša
Sobota: 8.00 Sveta maša
17.00 Sveta spoved
18.00 Večerna maša
Prezbiterij
Katedrala v Vaduzu je skladno z gradbeno tradicijo v katoliški cerkvi zgrajena v smeri proti vzhodu, torej proti Orientu – je orientirana. Tako je sonce, ki ob nedeljah zjutraj vzhaja za osrednjim oknom, simbol vstajenja Jezusa Kristusa.
Kot v vsaki rimskokatoliški cerkvi osrednji del katedrale predstavlja tabernakelj na glavnem oltarju, kjer je Jezus Kristus utelešen v sveti evharistiji.
Okna v prezbiteriju, ki jih je zasnoval Martin Häusle, so namenoma temnejša od oken v ladji in prikazujejo svetopisemske prizore iz Stare in Nove zaveze. Pod osrednjim oknom je glavni oltar s podobami štirih evangelistov in njihovih simbolov ter svetega Janeza (Krstnika) in svetega Florencija ob straneh. Na steni ob njem sta baročna kipa vodij apostolov svetega Petra in Pavla. Od leta 1965 je v smeri proti vhodu postavljen tudi prostostoječi oltar.
Na južni strani prezbiterija je knežja loža, majhen stranski oratorij, kjer se knežja družina udeležuje cerkvenega bogoslužja.
Katedra, škofovski prestol, iz katere izhaja naziv katedrala, je bila leta 2010 zgrajena na severni strani.
Ob straneh stopnic, ki vodijo v prezbiterij, sta ambon za oznanjevanje evangelija (na južni strani) in prižnica za pridigo (na severni strani).
Ladja
Južno od prezbiterija, ob majhnih stranskih vratih, je postavljen oltar Mariji, naši gospe. V relikviariju pod Marijinim kipom iz 15./16. stoletja so razstavljene nekatere relikvije iz katedrale.
Severno od prezbiterija je krstilnica, nad katero sta upodobljena Bog Oče (iz okoli leta 1650) in Sveti Duh. V cerkvi je več podob svetnikov: sveta Ana kot zavetnica bratovščine v Vaduzu, ki ji je posvečena, nasproti je sveti Krištof, Marijino kronanje ter sveti Anton in Juda Tadej ter nenazadnje križev pot, ki je nastal v letih 1966/67.
Na nosilnih kamnih obokanega stropa so prikazani različni simboli Kristusa in njegove odrešilne žrtve. Od vhoda naprej (nad orglami) so to:
- samorog kot simbol deviškosti Marije, Božje matere;
- feniks, ki se dviga iz ognja;
- lev, ki po starodavnem izročilu vdihne novo življenje svojim mrtvorojenim mladičem;
- pelikan, ki prav tako po starodavnem izročilu z mladiči deli svojo kri;
- Jagnje Božje s Kristusovim praporom
- in nazadnje (v prezbiteriju) Jezus Kristus Pantokrator, ki vlada svetu.
Postavitev orgel v katedrali je v letih 1872–74 vodil skladatelj iz Vaduza Josef Gabriel Rheinberger, zato nosijo njegovo ime: Rheinbergerjeve orgle.
Ob njenem odprtju je knez katedrali podaril štiri zvonove, posvečene različnim svetnikom (Janezu, Materi Božji, Luciji, Florinu). Leta 1965 sta bila dodana dva zvonova: manjši zvon angela varuha in največji zvon, ki tehta več kot 6 ton in je posvečen Sveti Trojici.
Naš zavetnik: Sveti Florin
Na severni strani portala katedrale, pod orgelsko galerijo, je niša z doprsnim kipom svetega Florina. Zavetnik katedrale je živel v 7. stoletju. Mladost je preživel v kraju Matsch v Vinschgauu oz. v Mazii v Val Venosti (Južna Tirolska, zdaj v Italiji), kot župnik pa je deloval v kraju Remüs (zdaj Ramosch). Legenda pravi, da je moral kot vajenec z gradu odnesti vrč vina do duhovnika, ko je srečal revno žensko, ki je prosila za pomoč za svojega bolnega moža. Prevzet od sočutja ji je dal svoje vino in z velikim zaupanjem v Boga napolnil svoj vrč z vodo. Ko jo je moral preliti, se je po Božji milosti spremenila v vino.
Na Florinovo legendo spominja tudi znak župnije Vaduz, ki ga je oblikoval redovnik Ludwig Schnüriger: kelih z obrnjenima barvama Vaduza, rdečo in belo.
V niši s svetnikovim relikviarijem lahko prižgete svečo in ga prosite za priprošnjo:
Sveti Florin, prosi za nas!
Okolica katedrale
Do glavnega portala katedrale vodita zrcalni dvoramni stopnišči. Pod njima sta od leta 1961 bronasta kipa Hansa von Matta, ki predstavljata Marijo, božjo mater, z novorojenčkom in umrlim božjim sinom Jezusom Kristusom.
Na z gramozom prekritem trgu ob katedrali je Knežja grobnica, zgrajena v letih 1958–60 kot pokopališče za knežjo družino. Vhod v grobnico se nahaja za bronastim portalom z reliefno upodobitvijo Lazarjevega prebujenja. Vsako leto na dan vseh svetih (1. novembra) je odprta za javnost.
Naj vam obisk te Božje hiše prinese mir in blagoslov, naj Bog blagoslovi in varuje vas in vaše bližnje.
